Karate je borilna veščina, ki izvira iz Okinave, Japonske. Beseda karate dobesedno pomeni “prazna roka” in se nanaša na tehniko boja brez orožja. Karate je več kot le šport, je način življenja in človeške rasti. Karateisti se učijo ne le fizičnih spretnosti, ampak tudi duhovnih vrednot, kot so spoštovanje, disciplina, čast in samokontrola.
Črni pas: simbol spretnosti, znanja in predanosti
Črni pas je najvišja stopnja, ki jo je mogoče doseči v karateju, in je simbol spretnosti, znanja in predanosti treningu. Črni pas ni cilj, ampak začetek resničnega spoznavanja veščine. Črni pas pomeni, da je karateist osvojil osnove ali kihon (stave, udarce in blokade z rokami in nogami), gibanje po določenih vzorcih ali kate (simulirana borba proti imaginarnim nasprotnikom) in nadzorovano borbo ali kumite (sparing s partnerjem). Črni pas pomeni tudi, da je karateist razvil svojo osebnost in značaj ter se drži kodeksa karateja ali dojo kun (pet načel karateja: iskrenost, trud, spoštovanje, samoodpoved in neustrašnost).
Da bi pridobil črni pas, mora karateist opraviti izpit pred komisijo strokovnjakov, ki ocenjujejo njegovo tehnično izvedbo, teoretično znanje in duhovno držo. Izpit za črni pas je zahteven in naporen ter zahteva dolgoletno pripravo in vadbo. Izpit za črni pas ni samo preizkus fizične moči, ampak tudi mentalne vzdržljivosti in volje.
Mojstrske stopnje: pot do popolnosti
V karateju se uporablja sistem zaporednih stopenj in pasov. Pri šolskih pasovih se po navadi začne s polaganjem za najnižji 10. KYU (nekje 9. ali 8.) in do najvišjega 1. KYU, ko postane karateist mojstrski kandidat. Ko karateist doseže črni pas, postane mojster ali DAN. DAN pomeni v japonščini mojstrski naziv in se ne prevaja ali sklanja v drugih jezikih. Mojstrske stopnje so od 1. do 10. DAN in označujejo stopnjo napredka in izpopolnjevanja v karateju. Mojstrske stopnje niso samo merilo tehnične spretnosti, ampak tudi merilo duhovne modrosti in prispevka k razvoju karateja.
Mojstrske stopnje se podeljujejo na podlagi izpitov ali priznanj. Izpiti za mojstrske stopnje v karateju se običajno opravljajo v okviru priznanih karate organizacij in združenj, ki nadzorujejo karate v določenem geografskem območju. Vsaka organizacija lahko ima svoje specifične zahteve za izpite in postopke, vendar so splošni standardi in smernice običajno podobni. Priznanja za mojstrske stopnje so posebna odlikovanja, ki jih podeljujejo visoki mojstri ali organizacije karateistom, ki so se izkazali s svojim delom in dosežki v karateju.
Posamezne mojstrske DAN stopnje v karateju, ki jih priznava Svetovna karate zveza (WKF) 1
V karateju so mojstrske stopnje, imenovane Dan (段), sistem napredovanja, ki ga priznava tudi Svetovna karate zveza (World Karate Federation – WKF). WKF uradno priznava deset mojstrskih stopenj (1. DAN do 10. DAN). Vsaka stopnja predstavlja višjo raven tehnične spretnosti, poglobljenega znanja in prispevka k razvoju te borilne veščine. V nadaljevanju so opisane posamezne mojstrske stopnje, pogoji za njihovo dosego ter njihov pomen.
1. DAN – Shodan (初段)
Shodan označuje prvo mojstrsko stopnjo v karateju. Karateist lahko pridobi 1. DAN po vsaj treh letih redne vadbe in v starosti najmanj 15 let, ob pogoju uspešno opravljenega izpita pred strokovno komisijo. Ta dosežek pomeni, da je karateist osvojil osnove tehnike, pridobil temeljno teoretično znanje ter razvil ustrezno duhovno naravnanost za nadaljnjo pot.
2. DAN – Nidan (弐段/二段)
Nidan je druga mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 2. DAN po vsaj dveh letih od pridobitve 1. DAN in v starosti najmanj 17 let. Ta dosežek kaže, da je karateist nadgradil svoje tehnične veščine in znanje, ter napredoval tudi v duhovnem pogledu. Pogosto se na tej stopnji karateist že preizkuša v vlogi pomočnika učitelja ter pričenja prenašati svoje znanje na druge.
3. DAN – Sandan (参段/三段)
Sandan je tretja mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 3. DAN po vsaj treh letih od pridobitve 2. DAN in v starosti najmanj 20 let. To pomeni, da je dosegel visoko raven tehnične spretnosti, poglobljenega znanja in zrelosti v duhovnosti. Karateist s 3. DAN se običajno uveljavi kot priznani učitelj in prevzame vodilno vlogo v svojem dojo ali klubu.
4. DAN – Yondan (四段)
Yondan je četrta mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 4. DAN po vsaj štirih letih od pridobitve 3. DAN in v starosti najmanj 24 let. Na tej ravni praktikant pogosto razvije svoj lasten slog ter prepoznavno tehnično izraznost, obenem pa doseže tudi poglobljeno razumevanje principov karateja. 4. DAN prinaša tudi večjo filozofsko globino; karateist se začne dejavneje posvečati raziskovanju in nadaljnjemu razvoju te borilne veščine.
5. DAN – Godan (五段)
Godan je peta mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 5. DAN po vsaj petih letih od pridobitve 4. DAN in v starosti najmanj 29 let. Ta stopnja pomeni, da je karateist dosegel mojstrsko raven v tehnični izvedbi, obsežnem znanju in doseženi duhovni zrelosti. Imetnik 5. DAN običajno aktivno sodeluje na mednarodnih karate dogodkih ter prispeva k promociji in širjenju karateja v širši skupnosti.
6. DAN – Rokudan (六段)
Rokudan je šesta mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 6. DAN po vsaj šestih letih od pridobitve 5. DAN in v starosti najmanj 35 let. Na tej stopnji karateist postane priznana avtoriteta tako v tehničnem kot v duhovnem pogledu. Šestemu danu se pripisuje status enega izmed vodilnih strokovnjakov in učiteljev karateja, saj nosilec te stopnje izkazuje poglobljeno razumevanje veščine in bogate izkušnje.
7. DAN – Nanadan (七段)
Nanadan je sedma mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 7. DAN po vsaj sedmih letih od pridobitve 6. DAN in v starosti najmanj 42 let. Nosilec 7. DAN velja za legendo – tako po tehnični plati kot po duhovni zrelosti. Tak mojster uživa široko spoštovanje kot eden največjih živečih karate mojstrov in učiteljev, njegove izkušnje in znanje pa predstavljajo neprecenljiv prispevek skupnosti.
8. DAN – Hachidan (八段)
Hachidan je osma mojstrska stopnja v karateju. Karateist lahko pridobi 8. DAN po vsaj osmih letih od pridobitve 7. DAN in v starosti najmanj 50 let. Od 8. dan naprej praviloma ni več klasičnih izpitov – ta častni naziv se podeljuje na podlagi priporočil višjih mojstrov, strokovne presoje in izjemnih zaslug za razvoj karateja. Večina organizacij pri podelitvi 8. DAN upošteva tudi merila, kot so prispevek k poučevanju in vzgoji novih generacij, organizacijske dejavnosti ter širši vpliv na razvoj karateja. Karateisti na tej stopnji imajo običajno velik vpliv na svetovno karate sceno in veljajo za živečo enciklopedijo karateja.
9. DAN – Kudan (九段)
Kudan je deveta mojstrska stopnja v karateju, ki jo dosežejo le redki izjemni mojstri. Za podelitev 9. DAN prav tako ni predvidenega izpita; rang se dodeli na osnovi soglasnega priporočila najvišjih mojstrov in kot priznanje za življenjski prispevek k razvoju karateja. Podobno kot pri 8. DAN morajo nacionalne zveze ob podelitvi upoštevati smernice WKF glede minimalne starosti in potrebnega časovnega razmika od predhodne stopnje. Nosilec 9. DAN velja za mojstra vseh vidikov karateja, z globokim razumevanjem filozofije te veščine in njene duhovne razsežnosti.
10. DAN – Judan (十段)
Judan je deseta in najvišja mojstrska stopnja v karateju, ki jo dosežejo le največji mojstri te borilne veščine. Tudi pri 10. DAN ni izpitnega preverjanja – mojstrski naziv se podeli zgolj na podlagi soglasja najvišjih mojstrov ter izjemnih zaslug posameznika za karate. Tako kot pri prejšnjih dveh častnih stopnjah (8. in 9. DAN) je treba pri podelitvi upoštevati smernice WKF o minimalni starosti kandidata in predpisanem obdobju od zadnjega povišanja. Karateist z 10. DAN je živi simbol karateja in njegove tradicije; uteleša popolno harmonijo telesa, uma in duha, ter s svojim življenjem in delom predstavlja najvišji ideal te borilne veščine.
Vse nacionalne zveze, povezane s Svetovno karate zvezo (WKF), imajo pooblastilo, da zahtevajo WKF diplome za DAN stopnje do vključno 7. DAN, pod pogojem, da kandidat izpolni zahteve glede starosti in časovnih intervalov od zadnjega ocenjevanja, določene v pravilih WKF. Za vse stopnje nad tem je odgovorna nacionalna zveza, da podeli višje DAN stopnje za dosežke na nacionalni ravni, vendar te stopnje niso homologirane s strani WKF. V izjemnih primerih lahko WKF izvršni odbor samoiniciativno podeli DAN stopnjo nad 7. DAN za izjemne prispevke k mednarodnemu karateju in WKF, vendar WKF po pravilu ne podeljuje WKF DAN stopenj nad 7. DAN na podlagi priporočil ali prošenj nacionalnih zvez ali posameznikov.
Pomembno je poudariti, da se zahteve za napredovanje v višje DAN stopnje lahko razlikujejo glede na organizacijo, stil karateja in nacionalno zvezo. Nekatere organizacije lahko določijo dodatne kriterije ali posebne zahteve za pridobitev višjih DAN stopenj. Zato je priporočljivo, da se kandidati posvetujejo z lastno nacionalno zvezo ali organizacijo za natančne informacije o postopkih in zahtevah za napredovanje.
Biti mojster karateja je več kot le doseči visok rang in pridobiti naziv. To je stanje duha, ki zahteva dolgoletno predanost, trdo delo ter globoko razumevanje in spoštovanje te izjemne borilne veščine. Mojster karateja je zavezan samodisciplini, spoštovanju, vztrajnosti in skromnosti. Odlikuje ga globoko znanje, tehnična izpopolnjenost in sposobnost poučevanja ter vodenja drugih. Biti mojster karateja pomeni biti vzor drugim in hkrati nenehno iskati izboljšave tako v sebi kot v karateju. To je pot, na kateri se trudimo doseči popolnost, vendar se nikoli ne prenehamo učiti, saj se zavedamo, da je resnično mojstrstvo nenehen proces rasti in razvoja.
1 – WKF Dan Grade Regulation
Avtor: Uroš Golič
