Odločitev smo sprejeli že na začetku sezone 2007/2008, da se trenerji odpravimo po koncu sezone opravljati izpite za višje stopnje mojstrskih pasov. Celotno sezono smo se pripravljali po predpisanem programu, v poletnih mesecih po sezoni pa smo pridno trenirali in izpilili kate.
Proti koncu poletja, preden so otroci pričeli s šolo, smo se odpravili v Novi Sad k mojstru 8. dan prof. Dušan Dačiču na težko pričakovano polaganje. Na pot smo odrinili sredi noči iz petka na soboto. Vožnja je potekala gladko, vse do meje s Srbijo, ko je v avtu počasi prevladala mučna tišina. Sicer smo se malo izgovarjali na utrujenost, pa je verjetno bila tišina bolj posledica treme kot pa utrujenosti. Po dobrih šestih urah smo prispeli v Novi Sad, zamenjali eure za dinarje in počakali mojstra Dačiča.
Prof. Dačič nas je toplo sprejel, spili smo kavo, nato pa eno uro in pol pošteno »švicali«. Vsi smo uspešno opravili izpit in se veselili višjih DAN-ov črnega pasu. Tako je Damir sedaj mojster 4. DAN, Matjaž 3. DAN, Uroš 3. DAN in Rok 2. DAN! Zatem smo se odpravili na zasluženo pivo, da smo proslavili uspeh.
Po polaganju smo se v režiji tovariša Damirja, kot poznavalca Novega Sada in študenta tam, odpravili na pravi »srbski roštilj«. Seveda ni šlo, da se ne bi najedli do onemoglosti, zato je popoldne bilo namenjeno počivanju.
Proti večeru smo zopet prišli malo k sebi in se odpravili v mesto, da smo začutili utrip Novega Sada. Vendar je dolga pot in naporen trening terjal svoj davek, tako da smo že kmalu spali.
Zjutraj nas je zbudil mojster Dačič in nas peljal na pravi zajtrk – burek in jogurt. Sledil je ogled trdnjave, ki leži nad Novim Sadom (tudi prizorišče znanega glasbenega festivala Exit) in kavica ob Donavi.
Napočil je čas, ko smo se zahvalili prof. Dačiču za gostoljubje in se odpravili proti domu. Pot proti domu utrujenosti navkljub ni bila naporna. Vračali smo se z nasmehom na ustih in zadovoljstvom v očeh.